Kakor nam kažejo dejstva, je to neobrnljiv trend, ki pelje do tega, da bo uporaba družabnih orodij kot primarnih orodij za delo postala običajna praksa že v nekaj letih. S tem pa tudi sam način in principi dela, ki bodo temeljili še bistveno bolj na povezanosti, angažiranosti, agilnosti in boljšemu razumevanju.
Danes se trg obrača hitreje - na priložnosti ali izzive morajo danes podjetja reagirati hitreje,da ostanejo konkurenčna. V tradicionalnih organizacijah, z bolj trdimi strukturami je to včasih težko ali nemogoče. “Agilne” organizacije pa dopuščajo zaposlenim, da se samo-organizirajo v skupine, hitreje najdejo prave strokovnjake in potrebna znanja in so s tem sposobni bistveno hitreje pripraviti odgovor na zahteve trga.
Dejstvo je, da danes zaposleni v ne-proizvodnih industrijah predstavljajo ca. 70% virov podjetja. Torej je na dlani, da podjetja zagotovijo, da zaposleni čim manj časa izgubljajo na nepomembnih aktivnostih in so usposobljeni, da čim hitreje in čim bolj kvalitetno odgovorijo na zahteve trga. Glavne ovire, s katerimi se podjetja pri tem srečujejo sem opisal v enemu od prejšnjih prispevkov (tukaj).
Že danes uporablja več kot 60% podjetij vsaj eno družabno orodje. Pri tem 90% teh podjetij potrjuje, da jim novi način dela prinaša merljive pozitive učinke, vključujoč bolj inovativne produkte in storitve, bolj efektivno trženje, boljši dostop do znanja, nižje stroške poslovanja in višje prihodke.
Kot primer naj navedem nekaj podatkov iz študije, ki jo je izvedel McKinsey* in pri kateri so merili učinke uporabe družabnih orodij pri 30 različnih aktivnostih in področjih v podjetju. Kot primer lahko spodnji sliki lahko vidite učinke pri štirih področjih: pri pridobivanju znanja potrebnega za realizacijo nalog, pri medsebojni komunikaciji, pri iskanju potrebnih strokovnjakov ter pri potovanjih.
Prvi stolpec številk pove, kolikšen je delež podjetij (v %), ki so opazila pozitiven učinek, drugi stolpec pove, kakšen je v povprečju ta učinek (v %).
Mislim, da te številke že same po sebi niso nezanimive. Vendar pa je dejanski efekt odločilno bolj intenziven, kakor se mogoče zdi na prvi pogled. Upoštevati je namreč potrebno dve stvari:
1. Glavni učinki niso v zmanjšanju stroškov poslovanja (čeprav so signifikantni), največji učinki podjetja realizirajo s tem, da povečajo svoje prihodke, ker hitreje in bolje odgovorijo na potrebe ali izzive trga. Torej, ta podjetja bolje razumejo svoje stranke, so bolj inovativna, hitreje razvijejo nove produkte in jih hitreje plasirajo na trg.
2. Učinki se s časom akumulirajo, podobno kot obrestno obrestni račun. Podjetja, ki so že začela ali z uvedbo novega načina dela pričenjajo danes, bodo čez nekaj let imela bistveno, mogoče celo neulovljivo prednost pred konkurenti.
*McKinsey Quartely: The rise of the networked enterprise: Web 2.0 finds its payday, 2010
No comments:
Post a Comment