Wednesday, November 14, 2012

Dogodek: Kako družabno poslovanje deluje v praksi - 27.11.2012



Vas zanima kaj je danes eden največjih trendov v poslovnem svetu,
segment ki raste z 38% letno?

Na interaktivnem brezplačnem dogodku si bomo ogledali, zakaj  čedalje več uspešnih podjetij uporablja rešitve za družabno poslovanje in kako si s tem zagotovijo znatne, merljive prednosti: boljše poslovne odločitve, lažje sodelovanje posameznikov in skupin, manjša izguba časa in frustracija pri iskanju pomembnih informacij, bolj osredotočena komunikacija.

Več na:   http://druzabnojeposlovno.eventbrite.com   Vabljeni!

Tuesday, November 13, 2012

Ekonomski razlogi podjetij za uvedbo rešitev za družabno poslovanje

Je družabno poslovanje samo »hype« brez osnove, pogrevanje že znanega ali podjetjem dejansko prinaša nove, merljive prednosti?

Kakor nam kažejo dejstva, je to neobrnljiv trend, ki pelje do tega, da bo uporaba družabnih orodij kot primarnih orodij za delo postala običajna praksa že v nekaj letih. S tem pa tudi sam način in principi dela, ki bodo temeljili še bistveno bolj na povezanosti, angažiranosti, agilnosti in boljšemu razumevanju.




Danes se trg obrača hitreje  - na priložnosti ali izzive morajo danes podjetja reagirati hitreje,da ostanejo konkurenčna. V tradicionalnih organizacijah, z bolj trdimi strukturami je to včasih težko ali nemogoče. “Agilne” organizacije pa dopuščajo zaposlenim, da se samo-organizirajo v skupine, hitreje najdejo prave strokovnjake in potrebna znanja in so s tem sposobni bistveno hitreje pripraviti odgovor na zahteve trga.

Dejstvo je, da danes zaposleni v ne-proizvodnih industrijah predstavljajo ca. 70%  virov  podjetja. Torej je na dlani, da podjetja zagotovijo, da zaposleni čim manj časa izgubljajo na nepomembnih aktivnostih in so usposobljeni, da čim hitreje in čim bolj kvalitetno odgovorijo na zahteve trga. Glavne ovire, s katerimi se podjetja pri tem srečujejo sem opisal v enemu od prejšnjih prispevkov (tukaj).

Že danes uporablja več kot 60% podjetij vsaj eno družabno orodje. Pri tem 90% teh podjetij potrjuje, da jim novi način dela prinaša merljive pozitive učinke, vključujoč bolj inovativne produkte in storitve, bolj efektivno trženje, boljši dostop do znanja, nižje stroške poslovanja in višje prihodke.
Kot primer naj navedem nekaj podatkov iz študije, ki jo je izvedel McKinsey* in pri kateri so merili učinke uporabe družabnih orodij pri 30 različnih aktivnostih in področjih v podjetju. Kot primer lahko spodnji sliki lahko vidite učinke pri štirih področjih: pri pridobivanju znanja potrebnega za realizacijo nalog, pri medsebojni komunikaciji, pri iskanju potrebnih strokovnjakov ter pri potovanjih.

Prvi stolpec številk pove, kolikšen je delež podjetij (v %), ki so opazila pozitiven učinek, drugi stolpec pove, kakšen je v povprečju ta učinek (v %).

Mislim, da te številke že same po sebi niso nezanimive. Vendar pa je dejanski efekt odločilno bolj intenziven, kakor se mogoče zdi na prvi pogled. Upoštevati je namreč potrebno dve stvari:

1.    Glavni učinki niso v zmanjšanju stroškov poslovanja (čeprav so signifikantni), največji učinki podjetja realizirajo s tem, da povečajo svoje prihodke, ker hitreje in bolje odgovorijo na potrebe ali izzive trga. Torej, ta podjetja bolje razumejo svoje stranke, so bolj inovativna, hitreje razvijejo nove produkte in jih hitreje plasirajo na trg.

2.    Učinki se s časom akumulirajo, podobno kot obrestno obrestni račun. Podjetja, ki so že začela ali z uvedbo novega načina dela pričenjajo danes, bodo čez nekaj let imela bistveno, mogoče celo neulovljivo prednost pred konkurenti.







*McKinsey Quartely: The rise of the networked enterprise: Web 2.0 finds its payday, 2010

Sunday, November 11, 2012

Kaj prinašajo t.i. platforme za družabno poslovanje, kar nimamo že sedaj?

Podjetja, ki so že uvedla rešitve za družabno poslovanje, registrirajo občutne pozitivne učinke: lažje sodelovanje posameznikov in skupin, manjša izguba časa in frustracija pri iskanju pomembnih informacij ter bolj osredotočena komunikacija.



Danes se podjetja in zaposleni soočajo z čedalje večjimi večjimi izzivi, pogojenimi z preobsežnimi količinami (nestrukturiranih) informacij in čedalje hitrejšega tempa interakcij znotraj podjetja, s partnerji ali s strankami.
V prejšnjem blogu (tukaj) smo si pogledali kateri so ti glavni izzivi.

Rešitve za družabno poslovno sodelovanje pomagajo uspešno reševati omenjene izzive. V principu sestojijo iz orodij temelječih na principih, ki so prišli s t.i. Web 2.0 obdobjem razvoja internetnih tehnologij – naj omenim glavne: skupno ustvarjanje (»collaboration«), aktivno vključevanje (»engagement«), deljenje vsebin (»sharing«), družabno odkrivanje (»social discovery«) ali družabna potrditev (»social proof«).

Prav tako izkoriščajo masiven napredek v sami tehnologiji: neomejen dostop do informacij, zmožnost obdelave velikanskih količin podatkov, mobilnost, neodvisnost od naprav, velika hitrost prenosa podatkov, neprekinjena dostopnost.

Čeprav posamezna orodja za družabno poslovanje niso nikakršna novost in se uporabljajo že dalj časa v veliko podjetjih (npr.: wiki-ji, blogi, izmenjava datotek, …), se kapitalne spremembe v podjetjih dogajajo šele z uvedbo celovitih platform za družabno poslovanje. Le-ta ponujajo celotno družino medsebojno integriranih in iz vidika uporabniške izkušnje usklajenih orodji, ki pa so prav tako integrirana z v podjetju obstoječimi sistemi, kot npr. za ERP, CRM, poslovno inteligenco, ipd…
S tem se – za razliko od parcialnih, izoliranih pristopov – odpirajo povsem novi potenciali uporabnosti. 

Pomembno pa je razumeti to, da pri tem ne gre zgolj za orodja, ki nam zgolj nekoliko olajšajo delo. Spreminja se namreč paradigma dela - sam način kako informacije iščemo, sprejemamo, interpretiramo, delimo, kako se povezujemo z drugimi ter kako sprejemamo odločitve.

Zato za uspešno uvedbo ni dovolj samo tehnična uvedba orodij, temveč predvsem premišljena ter kontrolirana sprememba, kako ljudje v določeni organizaciji delajo in komunicirajo.

Thursday, November 1, 2012

Katere težave rešujejo orodja za družabno poslovanje?


V poslovnem svetu je v teku velik trend sprememb v načinu komunikacije in sodelovanja. Moderna spletna tehnologija in preverjena orodja v obliki t.i. platform za družabno poslovno sodelovanje (»Social Business Collaboration«) spreminjajo način kako delamo, sodelujemo in komuniciramo.

Obstoječe rešitve v obliki elektronske pošte ter pasivnega intraneta nas zasipajo z informacijami, ki jih ne potrebujemo. Izjemna popularnost družabnih omrežij kot so Facebook ali LinkedIn oz. orodij za so-ustvarjanje, izmenjavo vsebin, upravljanja s projekti ali iskanje znanja in strokovnjakov, je primorala ponudnike »resnih« poslovnih rešitev, da pripravijo odgovor, kako prenesti ta uspešna orodja in način dela tudi v poslovni svet.

Podjetja, ki te rešitve že uvajajo, vidijo občutne pozitivne učinke: lažje sodelovanje posameznikov in skupin, manjša izguba časa in frustracija pri iskanju pomembnih informacij, bolj osredotočena komunikacija.

In katere so potemtakem glavne težave, s katerimi se srečujemo danes pri sodelovanju in komunikaciji v poslovnem svetu?  Dve najbolj pogosti sta sigurno:
  • Preveč informacij:
Prav tako, kot se je zgodilo s proizvodnjo fizičnih dobrin, smo iz obdobja pomanjkanja prešli v obdobje preobilja. Elektronska pošta, intranet, spletni portali, dokumenti, blogi, novice, izobraževanja, televizija, reklame, članki, knjige, … Srečujemo se s poplavo informacij v najrazličnejših formatih in čedalje težje nam je te informacije razdeliti na pomembne in nepomembne, na tiste ki nam lahko koristijo in na tiste, pri katerih nam že sam »pregled« zgolj krade čas.

Mogoče paradoksalno, vendar ravno ta orodja, ki so nam na začetku pomagala, da učinkovito najdemo in obdelamo informacije, nas sedaj zaradi prevelike količine informacij dejansko dostikrat prav paralizirajo. Če npr. pomislimo, koliko časa lahko izgubimo, da dnevno samo pregledamo nabiralnik elektronske pošte. Ali pa da najdemo neko pomembno sporočilo izpred enega meseca ali celo enega leta.

In kolikokrat se nam je zgodilo, da smo ob iskanju določene informacije na spletu enostavno obupali, ker nismo uspeli iz množice najdenih člankov v doglednem času  izluščiti tisto relevantno?
  •     Neučinkovito sodelovanje
Le malo ljudi dela v okolju, kjer ima vse sodelavce v svoji neposredni bližini in je komunikacija in usklajevanje relativno trivialna zadeva. V običajnih poslovnih okoljih je potrebno sodelovanje preko mej posameznih oddelkov in preko meje samega podjetja.

Kot primer enega od instrumentov sodelovanja naj omenim sestanke. Čeprav so nepogrešljivi, se verjetno lahko strinjamo, da so prav velikokrat časovno potratni in takrat se upravičeno sprašujemo ali ne gre mogoče tudi drugače. Koliko časa izgubimo samo s tem, da se dogovorimo za čas in mesto sestanka?  In kolikokrat imamo pri sestankih občutek, da nekako nismo zvedeli ali se dogovorili prav veliko koristnega in da smo zgolj izgubili dragoceni čas -  da smo prišli, bili na sestanku in se vrnili.


Ostali tipični izzivi, ki jih velja omeniti kot primer so:
  •     Izguba znanja zaradi odhoda sodelavcev ali ker znanje pristane v slepem črevu intraneta
  •     Organizacijski silosi, kjer različne organizacijske enote podjetja praktično ne vedo drug za drugega
  •     Iskanje dokumentov v nepreglednem gozdu datotečnih strežnikov
  •     Vsiljiva in moteča komunikacija, ki nam prekinja produktiven tok dela
  •     Iskanje strokovnjakov za določene zadeve
  •     Zamudno iskanje informacij med elektronsko pošto, po internetu ali intranetu
  •     Okorna izmenjava dokumentov
Vidimo, da jih je kar nekaj.  V glavnem so težave povezane s preveliko količino slabo strukturiranih informacij, s slabo izmenjavo znanja in pa z manj učinkovitim sodelovanjem.
Vendar pa ni problem samo v tem, da po nepotrebnem izgubljamo svoj čas ob izvajanju naših delovnih aktivnosti.  
Največje izgube nastanejo dejansko ob tem, da zaradi manj učinkovitega dela toliko kasneje identificiramo, obdelamo in odgovorimo na izzive ter priložnosti na trgu.